Prijava

Rafku v spomin

RAFKO TRAVNIK
15.8.1929 – 3.1.2013

DRAGI RAFKO, SPOŠTOVANI SVOJCI !
November je bil, ko sva se srečala ob kontrolnem pregledu v jeseniški bolnišnici. Vesela sva
bila ponovnega snidenja po jesenskem pikniku naše godbe, ki si ga tudi obiskal poln vedrine
in zadovoljstva, da ti zdravje še dobro služi in da življenjske preizkušnje in vsakdanje naloge
premaguješ še sam, čeprav se ti je nabralo za polno malho let. 84.
Poklepetala sva o bolezni, ki je bila dolga leta tvoja sopotnica in si jo uspešno premagoval in
mi namenil tudi kakšen dober nasvet, nisi pa mogel mimo vprašanja, kako smo v orkestru in
kaj pripravljamo za novoletni koncert. Iskreno si nam zaželel uspeha in dodal, da bi nam rad
pomagal, a ti bolezen tega ne dopušča. Z veseljem si se pohvalil, da si aktiven v cerkvenem
pevskem zboru in da ti to daje voljo in veselje do življenja.
In ko je veselje preveliko, življenje že poskrbi za obrat…
Kot strela z jasnega je udarila žalostna vest, da se je naš Rafko poslovil za vedno…Pa toliko
smo te želeli še povprašati za bližajočo se obletnico orkestra…Žal si nas prej zapustil…
Tvoja glasbena pot je bila dolga. Začel si daljnega leta 1952 pri javorniški godbi, po združitvi
godb pa vse do pred nekaj leti si igral klarinet v jeseniškem pihalnem orkestru. Bil si predan
glasbi, zato si bil odgovoren,delaven, vesten in vzoren godbenik, ki ga nista ustavila ne čas
ne slabe vremenske razmere, vedno si bil prvi in zraven, zato si bil dober zgled godbenim
tovarišem, posebej mladim. Zgodilo se je celo, da si kot edini klarinetist reševal svojo sekcijo.
Vrsto let je bila tvoja naloga obveščanje godbenikov in to v času, ko še ni bilo elektronske
pošte in mobilnih telefonov, a nikoli nisi zatajil. Prijazno si skrbel tudi za to, da nismo suhih
ust pihali v instrumente na vajah in po nastopih.
Bil si kot nekakšen ata, ki je skrbel za nas, pa nikoli pri tem nisi godel ali se pritoževal, ko
nismo in nismo znali domov.
Bil si dober godbenik, predvsem pa dober človek, ki je znal svojo mehko dolenjsko dušo
in toplino razliti med nas, ki smo se znali prav po gorjansko dreti drug na drugega. Samo
posmejal si se in nas povabil, naj raje kakšno zapojemo in kmalu smo radi pritegnili tvojemu
tenorju.
Družba je opazila tvoje delo, zato si prejel bronasto, srebrno in zlato Gallusovo priznanje,
plaketo orkestra in priznanje orkestra z zlato noto za več kot 50-letno igranje v orkestru.
V našem orkestru si zapustil globoko sled in hvala ti za velik del življenja, ki si ga daroval
glasbi in nam. Tih in umirjen si prinašal med nas mir, nasmeh in prijaznost. Hvala ti za vse.
Pravzaprav razumemo, da se zakonom narave ne moremo upirati, a ko izgubimo nekoga od
bližnjih, se šele zavemo vrednosti življenja, ki se je tudi zate prehitro izteklo. Ohranili te
bomo v lepem spominu, počivaj v miru.
Tvojim dragim pa ob težkem slovesu izrekam v imenu orkestra in vseh, ki smo te imeli radi,
globoko sožalje.

PETER MUHAR
(na pogrebu, 5. januar 2013)

joomla template 1.6